Druga faza mirovnega dogovora v Gazi negotova: Hamas še naprej zavrača razorožitev

Hamas je v sredo ponovno zavrnil pozive k oddaji orožja in namesto tega predlagal, da bi ga shranili v skladišča znotraj Gaze. Glede mednarodnih sil so sporočili, da bi njihovo prisotnost dovolili le na meji z Izraelom. Izraelska stran se je na predlog odzvala z vztrajanjem, da bodo gibanje kljub temu razorožili.

"Ideja o popolni razorožitvi je za odporniško gibanje (Hamas) nesprejemljiva. Predlaga se zamrznitev ali skladiščenje (orožja), da se zagotovijo jamstva proti kakršni koli vojaški eskalaciji iz Gaze z izraelsko okupacijo," je za katarsko televizijo Al Jazeera povedal eden od voditeljev Hamasa Kaled Mešal.

"To je ideja, o kateri razpravljamo s posredniki, in verjamem, da bi se s pragmatičnim ameriškim razmišljanjem (...) o takšni viziji lahko dogovorili z ameriško administracijo," je dodal.

Glede napotitve mirovnih sil v Gazo je povedal, da so odprti za njihovo razporeditev ob meji med enklavo in Izraelom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Kar zadeva prisotnost mednarodnih sil znotraj Gaze, v palestinski kulturi in zavesti to predstavlja okupacijske sile," je pojasnil.

Izraelski uradnik je v odzivu na izjave Mešala danes sporočil, da Hamas v skladu z mirovnim dogovorom nima prihodnosti. "Teroristična skupina bo razorožena, Gaza pa demilitarizirana," je dodal.

Mirovni dogovor, z uveljavitvijo katerega so se 10. oktobra v Gazi po dveh letih vojaške operacije v glavnem končale, med drugim v okviru druge faze predvideva razorožitev Hamasa. Oblast v Gazi bi morale prevzeti prehodne oblasti, v enklavo pa bi namestili mednarodne stabilizacijske sile.

Krhko premirje in negotova druga faza mirovnega dogovora

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pred dnevi izrazil pričakovanje, da se bo kmalu začela druga faza mirovnega dogovora. Prav tako je napovedal, da se bo ta mesec sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, s katerim bosta razpravljala o možnostih za mir v regiji.

Trump je medtem v sredo napovedal, da bodo predvidoma v začetku prihodnjega leta razkrili imena voditeljev, ki bodo del t. i. odbora za mir v Gazi, navaja tiskovna agencija Reuters.

Resolucija Varnostnega sveta ZN, sprejeta 17. novembra, odbor za mir opisuje kot prehodno upravo, "ki bo določila okvir in usklajevala financiranje za obnovo Gaze". Deloval naj bi, dokler palestinska uprava ne bo zadovoljivo zaključila svojega programa reform ter bo lahko varno in učinkovito ponovno prevzela nadzor nad enklavo.

Organizacija Amnesty International pa je danes prvič obtožila Hamas in druge oborožene palestinske skupine zločinov proti človečnosti, vključno z iztrebljanjem, med in po napadu na Izrael 7. oktobra 2023.

"Palestinske oborožene skupine so med napadi na jugu Izraela, ki so se začeli 7. oktobra 2023, kršile mednarodno humanitarno pravo, storile vojne zločine in zločine proti človečnosti," piše v 173-stranskem poročilu organizacije za varstvo človekovih pravic.

Po navedbah organizacije je množično pobijanje civilistov 7. oktobra 2023 pomenilo "zločin proti človečnosti v obliki iztrebljanja". Amnesty International je v poročilu zapisal tudi, da so Hamas in druge oborožene skupine v Gazi nadaljevale s kršitvami in zločini po mednarodnem pravu z zadrževanjem in slabim ravnanjem s talci ter zadrževanjem ugrabljenih trupel.

Organizacija je sicer v poročilu tudi Izrael obtožila izvajanja genocida v svoji vojaški kampanji v Gazi.